Ljudje imamo neverjetno sposobnost prilagajanja. Če te nekdo dovolj dolgo tepe in se pustiš, boš to sprejel kot nekaj normalnega. Če ti je v službi dovolj dolgo bedno, težko, naporno in to dopustiš, boš to sprejel kot nekaj normalnega. Če se pogledaš v ogledalo in se zdiš sam sebi predebel in si rečeš da si pač to ti, guess what, ja, boš to sprejel. Če ti nekdo dneve in noči govori da te mora biti strah da ne zboliš in ga poslušaš, boš to sprejel kot nekaj normalnega. Sploh j

Bruuuummm 190 na uro proti cilju! Ljudje imamo eno skupno posebnost. Ko nekaj imaš, ti postane samoumevno. Hočeš več. Klasika. Vem. Že slišano. Ampak pazi to, kaj sem razmišljal včeraj med popoldanskim dremežem/meditacijo. Če nekoga hočeš, mu plačaj. Lahko z denarjem, lahko pa nekaj narediš zanj. Da ne bo nejasnosti - ne govorim o spolnih "uslugah". Z denarjem, ali z energijo. Ja. Zamišljal sem si avtocesto, v zavetju oblakov spodaj in zgoraj. Pikice na njej pa so bile vse ži

"Eeeeej Dareeee, kaj je zdej??? A bi prišel v Lendavo za enega prijatelja, ki je tvoj ultra fan odigrati samo dve pesmi? Veš, imamo že zabavo v lokalni diskoteki in sicer imamo svojo muziko, pač en kolega, ki je DJ vrti preko računalnika. Amapk bi fuuuul pomenilo če bi lahko vseeno, tko inkognito, uletel vmes preden mu damo darilo na oder in odigral Cukra, pa pol še enga po tvojem izboru? Tud prespiš lahko. Ti zrihtamo v hotelu ni paaaanike, pa za pit pa za jest bo! Tko, ful

V 5ek sem špilal v Loca baru v Novem mestu. Hud, hud, hud plac. Direktno pozicioniran na idilični lokaciji ob novomeški rečici, v daljavi se slišijo udarci teniških žog, v zraku pa prijetno diši po vonju krkinih alg. Ja, nam novomeščanom je ta vonj domač bolj kot dolinca pri tastarem Patriotu (ohhh the memories). Prispem ob 20.00, sproščeno postavljam sposojeno opremo in se čudim meglici, ki nastaja nad vodo. Res je še nisem do zdaj videl. Moja lubica že visi na meni. Kitara

Kaj naj počnem med korono? Kaj naj počnem za zabavo? Kako naj vem kaj me zanima? Kaj naj še počnem, še nekaj drugega da me bo primerno zanimiralo. Sam se eno čudno zahtevno bitje. Bivše bi mi rekle da sem naporen. Verjetno imam to po očetu, ki je ravno tak, vendar pa vedno dobrih namer. Dejansko je bila tudi bivša tista, ki me je spomnila na idejo da postavim svoj page. Najprej sem želel najeti oblikovalca. Priznam da sem pozabil, da na spletu obstajajo stvari, ki ti brez več