Prijatelj

Hipno se skozi solze zazri v svet.

Obuja se ti vest na mladostniške bitke z nadrejenim bikom.

Še do danes ni bilo zavedanja, kaj je prav in kaj narobe.

Ljubezen ali sovraštvo?

Jedek je konec, žre - a ne?

Konec starega pomeni začetek novega, klišejsko - a ne?

Turbina trpljenja spremlja tvoj obstoj odkar te poznam.

Bencin redno prilivaš, veš kakšna bo inflacija a vseeno naliješ.

Ne skopariš z bencinom in pogosto ti ga zmanjka.

Ko bi vsaj užival v dolivanju bencina, pizda.

Ko bi vsaj takrat užival.

Hudo mi je ker te pogrešam in zato pizdim.

Svet te pogreša, ne samo jaz.

Lahko rečeš, da migetalke tvojega obstoja še vzgajajo tvojo entropijo.

Ej, tle sm zate.

Narava bo poskrbela, da se nekateri geni ne širijo naprej.

Odšpilal bi še kej s tabo.

Beer - lets have a beer.

Anksiozni apatični akt - tak se mi pogosto zdiš.

Krutost je boljša kot sprenevedanje.

"Še včerej si krulu, dans te več ni" (Mi2)

Love, Darko

Kavč festival 2023

Omenjeni festival spremljam že nekaj let, letos pa sem bil prvič povabljen k nastopu. Koncept festivala mi je bil že v štartu simpatičen. Na hitro povedano - gre za koncert v dnevni sobi. Gostitelji so ljudje, ki se sami prijavijo na festival - kot gostitelji. S tem dobrodušno odprejo vrata svojega doma in mehkobo kavča, ali v mojem primeru preproge, nastopajočemu. Podobno zadevo sem že zasledil v preteklosti, ko sem si ogledoval "living room sessione" raznih izvajalcev ("Tiny desk" med najbolj znanimi). Spomnim se, da sem enkrat razmišljal, da bi v svoji sobi organiziral špil. Pač bi povabil folk in imel koncert doma. Nisem potem...

Kavč festival je za mano, kakor tudi lepa in predvsem nova izkušnja. Nastopati brez mikrofona in odra doda besedi "koncert" nov pomen. S publiko si si blizu, en meter razdalje. Ne ločuje te umetno ustvarjen zvok ali višji pod. Če se na "navadnem" koncertu lahko izognemo neposredni komunikaciji in stiku s publiko, je tukaj to nemogoče. Kar me privede do bistva, zakaj so taki nastopi tako čarobni. Intimni so. Blizu si. Razgaljen si. Brez žgočih reflektorjev, odmeva na vokalu in glasnosti. Si to kar si v štirih dimenzijah, v lepem in manj lepem. Realnost.

Igral sem izključno svoje skladbe, nekaj zimproviziral in kot ponavadi veliko govoril. Čeprav sem se zadržal, da nisem še več. Zadnje čase treniram to vrsto samokontrole.

Hvala organizatorjem za povabilo, gostiteljema za preprogo in deci rujnega, publiki pa za back vokale, smeh, ter dobro voljo :)

Gozdni sadež prepovedi.

Strniti v eno misel, v en stavek - obsežno kolobocijo čustev, logike in razmišljanja ni enostavno.

Pljunek čez ramo, ko srečaš črno mačko bojda prežene vraževerje. Verjameš? Jaz sem, ne verjamem več. Ker "če ti črna mačka prečka pot, je ponavadi samo nekam namenjena" (delni citat in isto imenski naslov knjige A. Meško).

Drugi ljudje so tvoj špegu, po domače rečeno. V njih vidiš svoj odsev tistega, kar želiš in tistega kar ne želiš. Eni ljudje odsevajo močneje, drugi šibkeje. Kreatvici ponavadi sevamo kar intenzivno. Včasih celo preveč intenzivno. Zato, ker se z stvaritvijo česarkoli, kar lahko poimenujemo umetnost prikaže lepota ali/in grdota sveta. V vsaki stvaritvi je nekaj lepega in žalostnega. Zabavnega in tragičnega. Namen je katarza, o tem so govorili že grški filozofi.

Ne boj se dežja in teme. Ne boj se niti sonca in dneva. Oboje obstaja. Oboje se prepleta in dopolnjuje. Ne boj se občutkov. Ne zatiraj. Odpri se. Vse mora ven, sploh tisti usran del.

Da so cevi lepe inu čiste je potrebno spucati drekeca pekeca.

Moji dragi.

Opijaš me kot najmočnejše vino.

Tako sem resničen ob tebi.

Ladje, ki so plule v preteklosti so že zdavnaj zapustile moj pristan.

Preteklost od mene zahteva, da v sedanjosti počistim palubo, sedaj - najine ladje.

Da bo plovba mirna in odločno usmerjena.

Steber postajam simultano, ko se tebi mehča srce.

Ženska je mehka in moški je trden.

Obratno je narobe, so vedeli že stari Kitajci.

Ugriznem v ramo in pustim odtis ust na tvojih prsih.

Kreiram situacije, novih neznanih emocij.

Novo. Sem nov.

Vidim deset korakov vnaprej.

Vidim čez tvoj jekleni zid.

Vidim tvojo bolečino.

Vidim tvoje veselje in radost.

Vidim te, bolj kot si misliš.

Nove neznane emocije.

Spusti jih iz sebe.

Ne skrbi, draga moja.

Tukaj sem z razlogom.

Ljubim te. Tudi ti si zame nova.

Rušenje nevidnih sten starih vzorcev je zahtevno z okrušenim kladivom. Vsak išče kleparja, ki bo izdelal novo kladivo. Mogoče puško za odstrel neželene divjadi. Nekdo ustvari kladivo. Nekdo puško. Nekdo ladjo. Nekdo pesem. Nekdo odlično morsko jed. Nekdo zelo slabo morsko jed. Nekdo je prepričan da je denar sveta vladar. Če si pameten veš, da je tak človek največji siromak.

Ali si želiš boljše ali slabše počutiti. Trapasto vprašanje a ne? Seveda da boljše.

Ampak (sovražim besedo ampak, ampak je včasih nujna).

"there is sunshine there is rain, and reverse"

"oboje mora bit na svetu sonce in dež, ampak vse ob svojem času, vem da matram se jst za brezveze, nima veze"

"po glavi skače ti šef če hočeš jutr na morje"

"sem plastelin, preoblikuj me"

"v sobi iz predala mi igrajo že božične pesmice"

"zjutrej nerad se zbujam sam"

"dve leti vezave, samo zame"

"a si za leto dopusta?"

Stikam po slikah, jih barvam na novo, ponujam ti prst in celo roko. Ponudi vsem vse. Več kot daš, več imaš. Hvala. Človek sam ve, kdaj je opravil svoje poslanstvo. Pusti mu in bodi vesel zanj. Kajti on ve. On ve, to kar ti ne veš. On ve več kot ti. Zaupaj mu. Veseli se z njim, on si to želi. Da smo veseli. "Pa naj zaspi. Naj skrije svoje trudne oči, da se malo srce umiri - zasluži si" (A. Šifrer + moj dodatek.

Ljubezen. Hvala ker obstajaš.

Naslajajva se sedaj - ob prepovedanih gozdnih borovnicah.