Search
  • dare acoustic

V 5ek sem špilal v Loca baru v Novem mestu. Hud, hud, hud plac. Direktno pozicioniran na idilični lokaciji ob novomeški rečici, v daljavi se slišijo udarci teniških žog, v zraku pa prijetno diši po vonju krkinih alg. Ja, nam novomeščanom je ta vonj domač bolj kot dolinca pri tastarem Patriotu (ohhh the memories). Prispem ob 20.00, sproščeno postavljam sposojeno opremo in se čudim meglici, ki nastaja nad vodo. Res je še nisem do zdaj videl.


Moja lubica že visi na meni. Kitara mislim. Uporabljam Maritin LX1E (taka kot jo ima Sheeran). Poimenoval sem jo "Širanka". Vem, sem kreativen - hvala. Vtaknem vanjo - kabel namreč. Elektroakustične kitare se s kablom priključi na ozvočenje, akustične pa ne. Amapak nauk o kitarah kdaj drugič. In Širanka se oglasi, prdne, crkne. Prdne še enkrat, tako da gostje pogledajo proti odru češ; "kaj se gre ta malomarnež, ki krati moj mir ob koktejlu!?". In konec. Utihne. Umre. Zanimivo, da bi še pred letom dni dobil prelep živčni zlom, ki bi me pognal proti eksanju pira in inhaliranju tobačnega dima. V roke sem prijel mobilni aparatus in preklical pol Novega mesta, iskajoč, upajoč, vztrajno in mirno. Meditacija res pomaga. Poizkusite jo kdaj. Pol ure kasneje že drvim proti Prečni, oskrbljen s prelepo 6 strunsko Fenderco. Hvala ti, veš kdo si. Hvala tudi vsem, ki so mi posodili opremo za špil. Imam svojo, samo tale koncert je bil nenapovedan. Prijatelj mi je še prejšnji večer govoril, naj neham že biti diva in grem po svojo opremo v Ljubljano. Ne. Potem se nebi zgodilo vse to. Fakin užival sem. Stresne situacije se spremenijo v avanturo, če jih namesto kot problem, poimenuješ izziv.


Špil je bil pa kul. Hvala ekipi Loca bara in vsem ki ste prišli. Love.


#dareacoustic #gig #novomesto



91 views0 comments
  • dare acoustic

Updated: Aug 4, 2020

Omenjenemu ribarju se je poleg rib ki se ujamejo v mrežo, očitno rodila tudi hčerka. Hčerka, ki je bila tako lepa, da je Bajaga moral samo zanjo napisati komad. Komad katerega sem si bil pripravil in ga tudi uspešno pozabil odigrati na ribjem večeru v gostišču Kunst v Krškem. Zelo lep plac moram reči. Hrane nisem uspel poizkusiti, je pa lepo dišalo. Malce obžalujem. Sam sem ultra fan morske hrane, ampak poklican sem bil, da držim vzdušje in naredim "nemogoče" - "obdrži goste po 22h prosim" mi je bilo dano. Okej. Check. Všeč mi je, ko nekdo deluje s strastjo in ve točno kaj hoče. Še bolj mi je všeč če mu lahko pomagam pri doseganju cilja. Ljudje si bi lahko več pomagali med sabo. Rivalnost je penis. Tunkanje drugih je penis v riti brez vazelina. Če hočeš napredovati, pomagaj drugim. Its that simple.

Prva misel ob lepo postlanih mizah, pridušenih lučeh in lesketajočih večernih oblekah gostov je bila - "ok, tukaj bo potreben drugačen pristop, če hočem žur". Nikoli zares ne moreš vedeti, kakšna glasba je komu všeč samo po tem kako izgleda. Za začetek sem odrinil s trem uvodnimi skladbami. Eno slovensko, eno angleško in eno hrvaško. Ok vse jasno. Slovenske palijo. Drugi set sem zato nadaljeval v kombinacij ena slovenska, ena angleška. Ni bilo še zadosti. Neki manka Franci. Kaj najbolj prebije led? Humor. Torej Dare, uporabi svoj talent za improvizacijo. Ko so lipe cvetele in bil je lep maj, sva šla v nuklearko nazaj. Delovalo je.

Večer je potekal s čudovitim pretokom energije med mano in publiko. Če tega ni, lahko prižgeš radio. Ker najbolj bedno bedni špili so tisti, ko si na autopilotu, generično igraš kar en komad, razmišljaš pa samo, kaj boš počel med pavzo ("beri: pil vino"). Na koncu sta se mi pridružili še dve dekleti iz publike. Vsaka je nekaj zapela, nedvomno pa mi je bolj ostala v spominu tista sramežljiva a iskrena. Mogoče pa je bila ribarjeva hči.

35 views0 comments
  • dare acoustic

Kaj naj počnem med korono? Kaj naj počnem za zabavo? Kako naj vem kaj me zanima? Kaj naj še počnem, še nekaj drugega da me bo primerno zanimiralo. Sam se eno čudno zahtevno bitje. Bivše bi mi rekle da sem naporen. Verjetno imam to po očetu, ki je ravno tak, vendar pa vedno dobrih namer. Dejansko je bila tudi bivša tista, ki me je spomnila na idejo da postavim svoj page. Najprej sem želel najeti oblikovalca. Priznam da sem pozabil, da na spletu obstajajo stvari, ki ti brez večjih težav (in plačil) pomagajo pri uresničevanju www vizije. Lotil sem se jo takoj, končal sem jo v dobrem tednu. Glavni razlog pa je: pridobiti več špilov na privat zabavah, porokah, rojstnih dnevih, žurih, feštah. Ja, med korono manjka koncertov. Pa ne samo sedaj. Na splošno. Fakin premalo jih mam! Želim si jih več, ker so to v resnici edine minute v življenju, ki zahtevajo od mene 100% fukcioniranje in zbranost. Takrat moji možgani delujejo na maximum, and i fuckin love it. Združek igranja, petja, dretja, skakanja, povezovanja, treme, flirtanja z občinstvom in bas, ki ga zaslišim iz zvočnikov ko užgem bo kitari so stvari, ki me rajcajo bolj kot Avril Lavigne v srednješolskih letih. Ne, to ne pomeni da sem sedaj nehal ustvarjati svoje. Pomeni to, da sem končno pokapiral da lahko poleg avtorstva preigravam tudi priredbe za zabavo. Če lahko to počnem vsak teden na Metelkovi, zakaj ne še kje drugje. Rabim premik in dinamiko.


Pa sem jo postavil. Sem si mislil in po tem ko sem natisnil še vizitke odprl šampanjec, ok bil je Sivi pinot, zmagoslavja. Zdaj bo pa to to, zdaj bodo špili sami od sebe začeli padati. Ne. Ne bodo. FAAAAAKKK. Ker ni dovolj če imaš spletno stran. Folk jo mora dejansko najti! In ker v stricu Googlu ne manjka strani, ki bi ponujale tovrstno stvarco, zabavico, feštico, storitev, je konkurenca seveda tukaj. Kako se izpostavitit? Vem, pa ne povem. Oziroma mislim da vem in že delam na tem. Učim se pač "kako otroku očistiti zobe". Moj vrli ego se smeji iz ozadja, resnični Darko pa je kot vedno skeptičen in prestrašen. Dobro da ga znam bolje krotiti kot včasih.


#dareacoustic





20 views0 comments