Grizenje nohtov.

Objestno si rinem levi prstanec v usta, kot petletnik ki čaka na jabolčno kašo z dodatkom Nutelle. Včasih sem živčen ko razmišljam o ljudeh. Zaboli me klišejskost. Držijo se nad gladino, samo ne morejo se povzdigniti. Držijo se nad gladino ravno toliko da lahko živijo. Škoda. Ampak folk si ne upa, je pač presran da bi si upal poskusiti kaj novega. Potem pa boli in tišči glava -> ker ne počneš nič takega kar hočeš, ampak samo tisto kar pričakujejo od tebe. Nič kreativnega. Nič drznega. Pometi pred svojim pragom in stopi čez njega v temo in neznano. Jezen sem na trenutke zaradi tega. Kot da da si želim da bi lahko s kom tekmoval, pa ni pravega tekmeca? Ali pa vsaj sopajdaša? Ne vem točno, ne znam definirati. Race against myself maybe, proably...

Razumem in štekam tvoj "comfort zone". Bodi na toplem, jej in pij toliko kot telo od tebe zahteva, ne prečkaj mej prepovedanega - ker te lahko doleti božja kazen. Leži v svojem fotelju in čakaj na višjo inštanco da ti odpre duri svobode. Do takrat pa srkaj milost nadrejenih in se pritožuj po spletu - v gostilni se trenutno ne moreš. Hahhaa. Prav ti je. Jap, jeza in neke vrste gnev sta sedaj v meni. Absurdnost sedanjosti, pomešana s človekovo vodljivostjo in nagnjenostjo k jamranju. Sledenju gotovosti, izmikanju realnosti in jokcanju nad preteklostjo, ki je nikoli več ne bo. Včasih se tudi sam ne spoznam, od kje točno črpam srd za to drugo temnejše in arogantejše lice. Mi pa je prijatelj zadnjič povedal zanimivo stvar. Da včasih, je potrebno vklopiti tudi jezo. Ujeziti se nad nečim. Vse je bojda sestavljeno iz ljubezni, ki jo ščiti žalost, ki jo ščiti jeza. Če jezo uporabiš na pravilen način, potemtakem bržkone transcendiraš direktno v ljubezen? Ja, naj bi bilo tako. Pri meni trenutno deluje. Sedaj nisem več tako razdražen kot na začetku pisanja tega bloga, ker sem pač malo popi*dil.

Popi*zdi tudi ti in pusti jezi da na pravilen način uporabi svojo moč in prestreli trupla obupa, nemoči, podrejenosti in strahu. Direktno ustreliš in dobiš. Edino ti veš kaj ti je pomembno v tem kratkem času obstoja na mamici zemljici <3.

Delovalo je. Hvala za pozornost. Noht ne rine več med zobe.

Če kdo hoče novi album v fizični obliki, naj se javi na messenger :)))

Take care people!

#angry #sad #stillcaring #iwilldomybest #tryharder

Nova realnost.

Ljudje imamo neverjetno sposobnost prilagajanja. Če te nekdo dovolj dolgo tepe in se pustiš, boš to sprejel kot nekaj normalnega. Če ti je v službi dovolj dolgo bedno, težko, naporno in to dopustiš, boš to sprejel kot nekaj normalnega. Če se pogledaš v ogledalo in se zdiš sam sebi predebel in si rečeš da si pač to ti, guess what, ja, boš to sprejel. Če ti nekdo dneve in noči govori da te mora biti strah da ne zboliš in ga poslušaš, boš to sprejel kot nekaj normalnega.

Sploh je erotično ko to počnejo še ostali okrog tebe. Takrat je sploh u izi. Ker ne rabiš niti vklopiti spomina da ti pove, "kako so že rekli da se moram obnašati?", ampak, preprosto posnemaš druge. Čredni nagon pač, nič novega.

Ljudje imamo sposobnost prilagajanja zato, da se adaptiramo na vsako, lepo ali grdo situacijo. Zato da se prilagodimo okolici. Ker če si del večine pomeni, da boš imel okrog sebe več ljudi - ergo; več možnosti za socializiranje, kar privede do kolegialnosti, prijateljstva in končno do razmnoževanja. Edino tako lahko živiš, tudi potem ko umreš. Da se reproduciraš. Kot virus. Jemo, serjemo, se razmnožujemo. Okej, postajam malce morbiden, se bom tukaj ustavil. Drugače nisem zamorjen človek, daleč od tega. Rad pa vrtam v realnost, ki je morbidna, ampak vsaj veš kaj se dogaja. Ok Dare, stop here, please.

Sprememba nas vedno zmoti in zaboli, a že v naslednjem dnevu (ko prespimo) nam ni več tako moteča. Zakaj? Zato ker so naši možgani nastavljeni tako, da s čim manj porabljene energije (kalorij) telo preživi in živi. Po domače; možgani so v osnovi leni kot fuks in bi se radi redili.

ČREDNI NAGON

Obstaja zaradi (lažjega) preživetja. Ljudje smo socialna bitja in smo soodvisni od drugih in od družbe v kateri živimo. Če hodiš po ulici in vidiš nekoga ki gleda v nebo, je majhna verjetnost da boš pogledal tudi ti. Če hodiš po ulici in vidiš 100 ljudi ki gledajo v nebo, pa je zelo velika verjetnost da se tudi sam zazreš v modrino.

Čreda je vodljiva in sledi viru ki ji je nadrejen. Čredo lahko motivirajo zaupanje ali strah. Najbolj učinkovit motivator je strah - ob strahu čreda živi ujeto in ponižno, upogljivo in delovno. Zaupanje je manj učinkovit motivator - a je ob njem čreda svobodna ampak posledično tudi bolj svobodomiselna, samosvoja in zna "zbezljati" po svoje.

Najlepši primer, kako deluje čredni nagon pri ljudeh v praksi si lahko ogledate tukaj.

U r welcome.

Čredni nagon je sam po sebi super stvar. Obstaja zaradi razloga navedenega na začetku.

STRAH

• V genih iz prazgodovine obstaja zato, da nas varuje pred nevarnostjo.

• V sedanjosti pa je strah poleg tega še močno čustvo in orodje, ki nam pokaže kaj moramo narediti da bomo zrasli na osebni ravni.

Zakaj sem napisal ti dve primerjavi se nemara vprašaš?

Da pokapiraš kdaj te vodi genetski (prazgodovinski) strah in kdaj strah sedanjosti.

• Strah preteklosti (neposredna življenjska nevarnost).

Če te lovi tiger, stekli pes, ali pa za tabo teče tolpa z mačetami boš verjetno namenil 100% svoje energije da jim pobegneš ali pa se boriš (flight or fight response). Super, edino pravilno. Ostal pa ti bo strah ki ti bo povedal, da ne tavaj sam po džungli, ne skušaj božati psa ki se mu cedi slina iz gobca in ne hodi na počitnice v Somalijo.

• Strah sedanjosti (posredna življenjska nevarnost).

Če te nadira šef, žena, mož. Če ti mediji bombardirajo glavo s podatki kako si vsak trenutek v nevarnosti. Če ti ti zmanjkuje financ in ne veš kako boš plačal najemnino ali pa celo kupil hrano. Boš namenil 100% svoje energije da jim pobegneš ali pa se boriš (flight or fight response)? Narobe, totalno narobe. Ostal pa ti bo le stres, ki bo poganjal strah naprej.

Vprašaj se, česa te je dejansko dandanes večkrat strah? Strahu preteklosti ali sedanjosti?

Če je odgovor iz druge, čestitam, nisi nič posebnega. Možgani ne razlikujejo med tigrom in poročili. Oboje isto povzroči rast kortizola (stresnega hormona).

Imaš dve možnosti:

- da se soočiš s strahom (kar dosežeš z učenjem in raziskovanjem)

- pustiš da te strah vodi skozi življenje (stres, stres, stres).

Strah je tudi več kot odlično orodje za manipulacijo. Če hočeš da nekdo nekaj naredi po tvoje, ga plačaj ali pa ga konkretno prestraši.

Strah je super stvar. Obstaja z razlogom, ki je naveden na začetku.

ČREDNI NAGON + STRAH = KATASTROFALNA KOMBINACIJA

Sama po sebi sta oba elementa super stvar, če pa jih združiš nastane kaos. Zakaj? Ker se izključujeta in drug drugega negirata. Čredni nagon ti govori da sledi večini, istočasno pa se le-te večine bojiš. Paradoks. Možganom se začenja petljati. To kar bi ti moralo omgočiti lažje preživetje, ti ga sedaj otežuje in ogroža. Z drugo besedo - kognitivna disonanca.

V zraku se lahko čuti živčnost in nemir. Čreda se napada sama med sabo, zgolj iz posrednega strahu, da prepreči lasten propad še preden se pojavi neposredna nevarnost. Zaupanje pada, oči se ne spogledujejo več. Vsak leze sam zase in tiho sledi pastirčku ki se ga boji. Vir/pastir lahko v tem momentu mirno prižge pipo z drugimi pastirji. Psi čuvaji sicer opazujejo a jim ni treba krotiti ničesar več, ker je večina ovčic že sama dovolj na preži. Pastirji lahko v tem času mirneje načrtujejo, kako seliti ovčke na drug travnik, kako bodo uredili s striženjem in kako bodo lahko pridelano volno kar najbolje spremenili v novo gardrobo in čudovit barvast hlev. Da bo družbica na planjavi lahko napredovala v naslednjo dobo in s tem v novo realnost.

- NOVA REALNOST -

Nič ni narobe z novo realnostjo. Življenje se neprestano spreminja in temu ni mogoče ubežati. Pred vsako nevihto je zatišje. Edina konstanta v življenju pa je sprememba. Kar je bilo še včeraj čudno je danes normalno. Zanimivo mar ne?

Nasvet: če želiš zmanjšati strah, stresni hormon in izstopiti iz črede - se ogibaj glavnemu dejavniku tveganja -> poplavi informacij. Uči se in raziskuj iz zanesljivih virov.

Tako, zdaj pa k poanti članka!!!

NOV ALBUM IZIDE 9.11.2020, se pravi na PONEDELJEK.

Promocija mora baje biti široka, nepričakovana in kreativna sem nekje zasledil. :)

Zame je nov album, nova realnost, upam da bo tudi za vas.

Držte se folk!

Love, Dare

#newalbum #excited #singersongwriter #nova #realnost #dareacoustic #kaktus

Igranje na ulici.

Ulični glasbenik, po angleško "street musician" ali "busker". Ko komu rečem da grem "buskat" me marsikdo presenečeno pogleda, češ "aja nism vedu da igraš "basket" - košarko". Hecno, potem pač razložim, da tista ena črka pomeni razliko med glasbenim in športnim udejstvovanjem.

Prejšnji teden sem si vzel dopust in sem mel eno mini turnejico. Na ulici sem igral v Mariboru, Celju in Kopru. Zelo lepa in neprecenljiva izkušnja. Ko enkrat nastopiš na ulici, začutiš kaj pomeni svoboda.

Namen tega bloga je opisati vse lokacije kjer sem "buskal", če si kdo želi poizkusiti pa ne ve kje začeti, kako se lotiti vsega skupaj in seveda nekaj o osnovnem bontonu, ter kako je s pravili in zakoni.

Okay, lets go!

MOJE (dosedanje) LOKACIJE

• Ljubljana

V Ljubljani se je do sedaj lahko na ulici igralo med 16.00 - 22.00 čez teden in ob 10.00 - 22.00 med vikendi. Na uradni strani MOL-a imate v zemljevidu narisane vse dovoljene lokacije. Oprema za ozvočenje ni dovoljena. Jaz jo uporabljam in nisem edini. Vsi jo imajo. Nikoli nisem do sedaj imel težav, mi je pa enkrat na Šuštarcu gospa iz bližnje stavbe prijazno prišla reči, če lahko malo tišje in sva sklenila kompromis da igram še 20 minut in potem grem. Sedaj se bodo bojda uvedla nova pravila, "nova pravila v stari Lublaniii" ;). In bo dovoljeno ob drugačnih terminih. Ne vem točno, tako da najbolje da spremljate sproti.

Sam se postavim na Šuštarski most, ali pa na Stritarjevo pri Tromostovju, enkrat sem bil tudi na Čopovi, samo tam me malo duši, ker je preveč ljudi na kupu in preblizu.

Do sedaj sem imel dobre izkušnje, ljudje so prijazni, če igraš prave skladbe se definitivno ustavijo in poslušajo, ter sodelujejo.

V vednost: edino v Ljubljani so napisana pravila in prostori za igranje, posebej spletni strani MOL-a. Posebnih dovoljenj ne potrebujete nikjer. Vsa druga mesta, so brez določenih con kjer se bi smelo ali nebi smelo nastopati. Tako da za vse ostalo, veljajo splošna pravila po ZJRM ter o spontanih uličnih nastopih.

• Maribor

Toti štajerci so kul. V Mariboru sem igral do sedaj samo enkrat. Postavil sem se na glavni trg s pogledom na Florjanovo znamenje. Začel sem dokaj pozno, ob 18h in končal ob 20h. Dober odziv, je pa bilo tisti dan bolj malo ljudi. Mogoče je to stalnica, ne vem, bom pa ugotovil naslednjič. Večinoma so ljudje bili mimohodeči, redki so se ustavili in dejansko poslušali. Je pa bil občutek ob igranju dober, tako da, definitivno še pridem! Aja, pa še hostel je dobesedno pred nosom, easy peasy ;)

• Celje

Uffff presenečenje. Pozitivno. Ob 15h sem že stal pred DM-om na Stanetovi ulici. Že pri postavljanju opreme se mi je približala gospa s tremi otroci, ki so že čakali da bo "stric nekaj zaigral". Stric. Ta beseda mi ne nardi. Ampak so bili zelo prijetni in sem moral za prvi komad zaigrat Mačka murija. Bela moka rito poka. Igral sem dobri dve uri, potem pa sta me zamenjala Katja in Domen. Tudi dva odlična ulična glasbenika. Občutek Celja je bil fenomenalen, ljudje res res res cenijo živo glasbo, kar tudi izrazito pokažejo. Zelo lepa izkušnja. Celje FTW!

• Koper

V Kopru sem igral trikrat. Dolga koprska promenada je raj za buskerje. To sem opazil že takoj prvič ko sem bil tam julija letos. Na promenadi na vsakih 50 metrov dobesedno nekdo, ki nekaj igra ali pa izvaja. Lokacija je pač res perfektna in lahko rečem da najlepša od vseh, ki sem jih izkusil. Pač, meni osebno je nekaj najlepšega če lahko igram in pojem ter gledam morje in potem sončni zahod. Cesarice. Zelo pozitiven odziv, vedno. Vedno naberem skupino ljudi, ki pojejo zraven ali pa plešejo.

• Izola

Ohhh Izola <3. Moje drugo najljubše slovensko mesto. Tukaj sem bil malo v dvomih, ker ko sem se malo pogovarjal z domačini, so me tako rekoč samo debelo gledali ko sem spraševal "kje se tukaj igra na ulici". Večinski odgovor je bil, da tega tukaj pač nimajo. Okej, boste imeli pa sedaj prvič:)) Postavil sem se na škarpo, ki vodi potem naprej na glavno plažo. S pogledom na morje - seveda. Zelo sem bil presenečen nad odzivom, pa tudi ljudje so bili presenečeni nad dogajanjem. Očitno tega tam res ni, ali pa je res res redkost. Do sončnega zahoda, potem pa zaslužen pir ;)

• Medulin (HR)

2017 smo se jaz in še dva prijatelja postavili na medulinsko promenado. Kitara, vokal, bas, cajon. Bilo je vrhunsko. Avgust, vrhunec sezone. Ljudi se je trlo.

Ponovil sem letos julija v solo izvedbi. Po slabe pol ure igranja pride do mene varnostnik ter opozori, da je promenada dejansko v privat lasti (??!) in da se tu ne sme buskati. Okej, sem izključil ojačevalec, pospravil kufer in igral na suho s kolegi. To ne šteje za buskanje in ti noben ne more nič. Še dobro, da je zraven mini štacuna z odličnim craft pivom :P

• Malinska (HR)

Ahhh Malinska, the memories. Pa tudi spomin na prvi fail. Avgust 2019, direktno v centru pri pomolih ravno postavim opremo, priključim kitaro in pridem mimo policist. Pravi če imam dovoljenje. Seveda ga nimam. Ga pa potrebuješ in ga dobiš na občini. Pravi tudi, da bi mi drugače pogledal čez prste in me pustil igrati, da pa se bo čez pol ure pričel javni dogodek v bližnjem lokalu in bodo tudi imeli glasbo. Tako da, spakiral kufre in šel. Malinska me ne vidi več.

MOJA OPREMA

• Kitara: Martin LX1E

• Ojačevalec: Cube street EX

• Loopstation Roland RC-30

• Potovalni voziček za prtljago Go Travel

• Klasično stojalo za mikrofon.

• Obvezno: rezervne strune, baterije in kabli.

• Liter in pol vode, nekaj hrane al pa banane so kul :)

• Wristpick.

NENAPISANA PRAVILA, BONTON, NASVETI

1. Držimo razdaljo od drugih nastopajočih. Če vidiš da na nekem mestu že nekdo nastopa, najdi drugo mesto z dovolj razdalje, da se zvočno ne "tepeta".

2. Prenasičenje ni v redu. Če se zgodi da je mesto v nekem dnevu že polno nastopajočih, ali počakaš ali pa se ne rineš na vsak način nekam. Da se ne bo tudi pri nas zgodilo tako kot v tujini - kjer imajo zelo stroga pravila ali pa je nastopanje na ulici z zakonom prepovedano (npr. London).

3. Čas. Lahko si še tako dober, nihče te ne bo poslušal šest ur. Vzami si dve ure, tri max. Seveda s pavzami. Ne delaj pa osem urnega delavnika.

4. Glasnost. Seveda moraš imeti opremo za ozvočenje, ker drugače je res brez veze. Dobesedno NI ODZIVA če nimaš ojačevalca. Seveda pa samo pazi na primerno glasnost oziroma jakost zvoka. Ne, če si glasnejši ne pomeni da si boljši. Keep the fu*ckin volume down. Primerno za lokacijo. Če nimaš občutka za to, ne igraj na ulici. Resno.

5. Trajanje zaradi uvidevnosti. Če imaš dober "spot" in si že dve uri v akciji, potem pa pride mimo kdo s kitaro, flavto, kontrabasom ali pa z žogicami za žongliranje. Odstopi mu mesto in daj priložnost še drugim. Vse se da zmenit. Ne bit sebična pi*da.

6. Nasmeh. Ko igraš opazuj ljudi. Poizkusi ujeti čim več pogledov in nasmehov. Deluje. Ker ti nekomu polepšaš dan in obratno. Zato si tam. Mar ne?

7. Napitnine. So popolnoma prostovoljne. Nikoli ne zahtevaj denarja. Vsak da kolikor hoče. Nima veze. Bo pa upoštevanje prejšnje točke, prineslo več napitnin. Preverjeno.

8. Bodi ljudski. Pogovarjaj se če se kdo ustavi, spravi ga v smeh, sprašuj za glasbene želje.

9. Uživaj. Igraj to kar ti prija. Čuti kar igraš. Dejansko je ljudem vseeno ali je balada, roknrol ali pa turbo folk. Če ti ne uživaš v vsakem trenutku, tudi drugi ne bodo. Pretok energije.

Tako, mislim da sem zajel vse. Upam da komu pride prav, če koga kaj zanima naj me vpraša. Imam še nekaj lokacij v Slovenijih ki jih želim osvojiti. Bom poročal sproti.

Ajdi people, stay happy :)

Love, Dare.

#busking #music #streetperformance #freedom