Kaj bo za večerjo?

Srčni utrip se poviša in zenice se razširijo. Nevarnost zaznana.

Skrčim se v majhnega polža katerega varuje oklep - telo.

Konfrontacija.

Izgovoriti besedo "NE", se mi zdi nemogoče.

Sklonim glavo in nemo sledim navodilom, čeprav se mi upirajo.

Strah je premočan.

Strah pred bolečino, ki bo še večja če ji ne podležem.

Prebral sem knjigo "Balada o drevesu".

Spominja me na osnovnošolske in zgodnje srednješolske dni.

Dni, katere sem vsak dan s črvom v trebuhu odhajal v šolo.

Dni, ko sem bil konstantno na preži.

Dni, ko sem se pustil jebat v glavo.

Še danes čutim posledice.

Jih izkoristim in transformiram v glasbo in besedilo.

Še danes ščitim posledice.

Jih izkorstim za samopomilovanje, patetiko in lenobo.

Še danes so posledice.

Izkoristim jih. Jaz njih sedaj.

Ali sem jaz sedaj bully?

Kakšen si pa ti kej???

Dober ali slab?

Bi rad koristil ali škodil drugim?

itak da boš odgovoril/a, da bi koritstil/a.

A znaš na list papirja napisati 5 svojih negativnih in pozitivnih lastnosti?

No daj, poizkusi takoj zdaj!!!

*+* <3

Čustva je nemogoče prevesti v besedo.

To zmore samo umetnost.

Stvaritev.

Ko TI sam ustvariš nekaj.

Rešitev za mladostniško jebanje v glavo - "bullying"?

Ustvarjanje.

Vsakemu mulcu daj nalogo da napiše pesem ali nariše risbo.

Vsak dan.

Dokler je še v šoli pa je koliko toliko vodljiv.

Potem naj jo pa še predstavi pred razredom.

Pa boš videl, kako se t.i. "carji" in "carice" kar naenkrat tudi sami spremenijo v majhnega polžka.

Love,

Dare