Omenjenemu ribarju se je poleg rib ki se ujamejo v mrežo, očitno rodila tudi hčerka. Hčerka, ki je bila tako lepa, da je Bajaga moral samo zanjo napisati komad. Komad katerega sem si bil pripravil in ga tudi uspešno pozabil odigrati na ribjem večeru v gostišču Kunst v Krškem. Zelo lep plac moram reči. Hrane nisem uspel poizkusiti, je pa lepo dišalo. Malce obžalujem. Sam sem ultra fan morske hrane, ampak poklican sem bil, da držim vzdušje in naredim "nemogoče" - "obdrži goste po 22h prosim" mi je bilo dano. Okej. Check. Všeč mi je, ko nekdo deluje s strastjo in ve točno kaj hoče. Še bolj mi je všeč če mu lahko pomagam pri doseganju cilja. Ljudje si bi lahko več pomagali med sabo. Rivalnost je penis. Tunkanje drugih je penis v riti brez vazelina. Če hočeš napredovati, pomagaj drugim. Its that simple.
Prva misel ob lepo postlanih mizah, pridušenih lučeh in lesketajočih večernih oblekah gostov je bila - "ok, tukaj bo potreben drugačen pristop, če hočem žur". Nikoli zares ne moreš vedeti, kakšna glasba je komu všeč samo po tem kako izgleda. Za začetek sem odrinil s trem uvodnimi skladbami. Eno slovensko, eno angleško in eno hrvaško. Ok vse jasno. Slovenske palijo. Drugi set sem zato nadaljeval v kombinacij ena slovenska, ena angleška. Ni bilo še zadosti. Neki manka Franci. Kaj najbolj prebije led? Humor. Torej Dare, uporabi svoj talent za improvizacijo. Ko so lipe cvetele in bil je lep maj, sva šla v nuklearko nazaj. Delovalo je.
Večer je potekal s čudovitim pretokom energije med mano in publiko. Če tega ni, lahko prižgeš radio. Ker najbolj bedno bedni špili so tisti, ko si na autopilotu, generično igraš kar en komad, razmišljaš pa samo, kaj boš počel med pavzo ("beri: pil vino"). Na koncu sta se mi pridružili še dve dekleti iz publike. Vsaka je nekaj zapela, nedvomno pa mi je bolj ostala v spominu tista sramežljiva a iskrena. Mogoče pa je bila ribarjeva hči.