Prijatelj

Hipno se skozi solze zazri v svet.

Obuja se ti vest na mladostniške bitke z nadrejenim bikom.

Še do danes ni bilo zavedanja, kaj je prav in kaj narobe.

Ljubezen ali sovraštvo?

Jedek je konec, žre - a ne?

Konec starega pomeni začetek novega, klišejsko - a ne?

Turbina trpljenja spremlja tvoj obstoj odkar te poznam.

Bencin redno prilivaš, veš kakšna bo inflacija a vseeno naliješ.

Ne skopariš z bencinom in pogosto ti ga zmanjka.

Ko bi vsaj užival v dolivanju bencina, pizda.

Ko bi vsaj takrat užival.

Hudo mi je ker te pogrešam in zato pizdim.

Svet te pogreša, ne samo jaz.

Lahko rečeš, da migetalke tvojega obstoja še vzgajajo tvojo entropijo.

Ej, tle sm zate.

Narava bo poskrbela, da se nekateri geni ne širijo naprej.

Odšpilal bi še kej s tabo.

Beer - lets have a beer.

Anksiozni apatični akt - tak se mi pogosto zdiš.

Krutost je boljša kot sprenevedanje.

"Še včerej si krulu, dans te več ni" (Mi2)

Love, Darko

Kaj bo za večerjo?

Srčni utrip se poviša in zenice se razširijo. Nevarnost zaznana.

Skrčim se v majhnega polža katerega varuje oklep - telo.

Konfrontacija.

Izgovoriti besedo "NE", se mi zdi nemogoče.

Sklonim glavo in nemo sledim navodilom, čeprav se mi upirajo.

Strah je premočan.

Strah pred bolečino, ki bo še večja če ji ne podležem.

Prebral sem knjigo "Balada o drevesu".

Spominja me na osnovnošolske in zgodnje srednješolske dni.

Dni, katere sem vsak dan s črvom v trebuhu odhajal v šolo.

Dni, ko sem bil konstantno na preži.

Dni, ko sem se pustil jebat v glavo.

Še danes čutim posledice.

Jih izkoristim in transformiram v glasbo in besedilo.

Še danes ščitim posledice.

Jih izkorstim za samopomilovanje, patetiko in lenobo.

Še danes so posledice.

Izkoristim jih. Jaz njih sedaj.

Ali sem jaz sedaj bully?

Kakšen si pa ti kej???

Dober ali slab?

Bi rad koristil ali škodil drugim?

itak da boš odgovoril/a, da bi koritstil/a.

A znaš na list papirja napisati 5 svojih negativnih in pozitivnih lastnosti?

No daj, poizkusi takoj zdaj!!!

*+* <3

Čustva je nemogoče prevesti v besedo.

To zmore samo umetnost.

Stvaritev.

Ko TI sam ustvariš nekaj.

Rešitev za mladostniško jebanje v glavo - "bullying"?

Ustvarjanje.

Vsakemu mulcu daj nalogo da napiše pesem ali nariše risbo.

Vsak dan.

Dokler je še v šoli pa je koliko toliko vodljiv.

Potem naj jo pa še predstavi pred razredom.

Pa boš videl, kako se t.i. "carji" in "carice" kar naenkrat tudi sami spremenijo v majhnega polžka.

Love,

Dare

Kavč festival 2023

Omenjeni festival spremljam že nekaj let, letos pa sem bil prvič povabljen k nastopu. Koncept festivala mi je bil že v štartu simpatičen. Na hitro povedano - gre za koncert v dnevni sobi. Gostitelji so ljudje, ki se sami prijavijo na festival - kot gostitelji. S tem dobrodušno odprejo vrata svojega doma in mehkobo kavča, ali v mojem primeru preproge, nastopajočemu. Podobno zadevo sem že zasledil v preteklosti, ko sem si ogledoval "living room sessione" raznih izvajalcev ("Tiny desk" med najbolj znanimi). Spomnim se, da sem enkrat razmišljal, da bi v svoji sobi organiziral špil. Pač bi povabil folk in imel koncert doma. Nisem potem...

Kavč festival je za mano, kakor tudi lepa in predvsem nova izkušnja. Nastopati brez mikrofona in odra doda besedi "koncert" nov pomen. S publiko si si blizu, en meter razdalje. Ne ločuje te umetno ustvarjen zvok ali višji pod. Če se na "navadnem" koncertu lahko izognemo neposredni komunikaciji in stiku s publiko, je tukaj to nemogoče. Kar me privede do bistva, zakaj so taki nastopi tako čarobni. Intimni so. Blizu si. Razgaljen si. Brez žgočih reflektorjev, odmeva na vokalu in glasnosti. Si to kar si v štirih dimenzijah, v lepem in manj lepem. Realnost.

Igral sem izključno svoje skladbe, nekaj zimproviziral in kot ponavadi veliko govoril. Čeprav sem se zadržal, da nisem še več. Zadnje čase treniram to vrsto samokontrole.

Hvala organizatorjem za povabilo, gostiteljema za preprogo in deci rujnega, publiki pa za back vokale, smeh, ter dobro voljo :)