top of page
Search
  • Writer's picturedare acoustic

Krik, sliši me!

Krik, kje si?!

Krik, počutim se samega.

Krik, ne zmorem več.


Krik. Hudo mi je.

Krik. Pogrešam te.

Krik. Ljubim te.

Krik. Tudi sebe ljubim.


Krik. Umazan kozarec vode ti fuknem v tvojo prevzetno faco.

Krik. Stresem te kot brezvezno mrvo, ki se suši na podstrešju.

Krik. Boli me.

Krik. Boli te.


Krik. Zaspi sama.

Krik. Delal se bom kot da mi je vseeno.

Krik. Imej težke sanje.

Krik. Imam težke sanje.


Nisva sama.


Krik.

Ker se boriva.




27 views0 comments
  • Writer's picturedare acoustic

Vsako igram na festivalu "Praznik glasbe", začenši 2015. Vedno sem nastopil v Ljubljani. Letos pa sem seveda kot vedno, zamudil s prijavo in ljubljanske lokacije niso bile več na voljo. Malo mi je zamorilo ker se mi je Ljubljana zdela edina "pravilna" izbira. Druge lokacije so mi preveč odročne...kao. Pač izgovor za točno ne vem kaj. Nekako si navajen neke rutine in je najlažje potem. Itak delam v Ljubljani, zakaj bi se fural v Novo Gorico ali pa Maribor na nastop če je tam bližje? V Novem mestu dotičnega festivala tudi ni (ne vem zakaj). Kaj naj, kaj naj? In si rečem "okej, je že tako namenjeno, gremo izbrati lokacijo ki me prva pritegne". In to je bil Črnomelj. Da sem se odločil ravno za Črnomelj je bil razlog to, da v teh koncih prebiva moja sestra s fantom in mojimi dvemi čudovitimi nečakinjami za katere sem vedel, da bi rade prišle na moj koncert. To je bilo glavno. Ob tej misli mi je zadogajalo in počutil sem se dejansko boljše kot da bi izbral svojo klasično Ljubljano. Dejmo sprobati nekaj novega.


Koncert je potekal na idilični lokacij pod lipami na gričku. Res lepo, narava, cerkev in lepa vijugasta potka do spomenika. Uglasim kitaro na klopci in akcija. Trema seveda obvezno prisotna, sploh ker igram pred domačimi. Ne bi rekel da sem najbolje izvedel koncert, znam dosti bolje, tako da sem se bil na koncu ocenil 3/5. Potem pa sledi presenečenje. Do mene pride organizatorka koncerta, tudi kantavtorka "Claudi zu" in me povabi da bi nastopil na petkovih večerih. ki jih prireja RIC Bela Krajina. Sprejmem z veseljem. Vmes rečemo še besedo z Gašperjem iz 2B - super glasba, prečekirajte!


7.7.2023

Vzamem si dopust od šihta. Da se lahko naspim in pripravim na koncert. Spal sem do 10ih (thank god), potem pa tri ure pripravljal ozvočenje, kable, mešalko, opremo, playlisto. Zamislil sem si da bi odšpilal vse svoje komade. Tako sem koncert naslovil "Skorej čist vse". Sem pač entuziast in rabim nekaj, neko dodano vrednost da mi "zadogaja". Ni se izšlo da bi odšpilal vse komade, sem jih pa odigral 23. Tako dolgega koncerta še nisem imel.

Z Zokom (prijatelj iz NM) se odpraviva na pot ob 17.30. Plan je bil tak, da odšpilam in potem posnameva spot za pesem Mestna revolucija. Po koncertu. Ker komad je bolj alternativen in zahteva alternativni pristop.

Koncert je bil super. Užival sem. Vmes so se oglasili cerkveni zvonovi, ki sem jih uporabil za metronom. Improvizacija. Dosti napak, ampak sem jih osmislil (to je enkrat rekel Žare Pak: "osmisli svojo napako"). Tudi video lekcije z Rick Rubinom so pomagale.

Res je. Samo uživaj. Najdi svojo noto in igraj, kot da je to tvoj zadnji nastop. Ustvari mehurček v katerem se boš počutil ugodno. Na tebi je, ne na publiki. Če ti ne nardiš pravega "vajba", ti nobena publika na svetu ne bo pomagala.

Konec koncerta ob 22h. Začetek snemanja spota ob 23h in do dveh zjutraj. Skakal in plesal sem po črnomaljskih ulicah, ter na novmeškem križišču. Legendaren občutek je ko ustvarjaš nekaj. Sredi križišča so avtomobili obzirno ustavili in počakali, da posnameva kader do konca. Lepo je videti, da ljudje cenijo ustvarjanje.


Zaključek.

Sledi svojim sanjam. Delaj to kar želiš. Verjemi vase. Nikol ne odnehaj v iskanju svoje iskrice, ki ti daje da si živ in da si to kar si ti. Unikat.


Hvala vsem, ki sem jih zgoraj omenil - you are beautiful people.

Hvala moji dragi Lari za ljubezen.


Love, Dare










53 views0 comments
  • Writer's picturedare acoustic

Ustvarjanje je najlepša stvar na svetu. Iz nič narediti nekaj. Lahko pa naletiš na problem, ki se imenuje "writers block", ali po naše "umetniška blokada". Kar pomeni, da ne zmoreš nič napisati, ustvariti. Takrat je potrebno tako imenovano prosto pisanje. Deluje kot razbijalec miselnih blokad, kakor tudi je čudovito terapevstko sredstvo.


Pišem take stvari večkrat, samo ne objavljam drugam kot v lastni dnevnik. Tokrat objavljam z razlogom in upanjem, da komu pomaga. Pomagalo bo edino tako da se sam razpišeš.

Ne misli. Samo piši. Ne ustavi se.


"Uživajte" v branju mojih prostih misli, spodbujam pa vas da isto narediti sami.


Nemogoče je govoriti o čemurkoli o čemur želiš govoriti. Nakladati, razpravljati, pospravljati podstrešje glave je strašno zahtevno opravilo če je metla predolga. Prekratka ni nikoli. Sprostitev energične mušice v zaodrju je strašno zasmradila okoljevarstveno občinstvo, ki ni imelo nikakršnega namena se podajati v razburkane vode domišljijskih strasti. Izgleda da je tolelele ogledalo ogledanega vodenega a hkrati prosto usmerjenega ogleda osebnega ogledala iz ogledalujoče oglednice. Pripravi rižoto na morski način, na nemorski načni, brez belega vina, pretiravaj z rdečo barvo, ki je lahko sestavljena iz pomedorov (ne vem če je prav napisano), ali pa stisnjenega soka istoimenskega sadeža, samo prevedi v slovenščino iz primorske italijanščine.

Stvaritev je kreativnost, prižgana v trenutku nesmisla in brezcilja vendar je istočasno cilj ostati nepremičen kot ledena gora v morju informacij v sedanjem trenutku in prepričanju da je vse kar izpljuneš izpod tipk, ravno tako čaroben del stvaritve, kakor bi bil "premišljen" ali "dognan" ali "izdelan/dodelan". Kreacija s smislom je obstoj brez smisla, če gre za kreiranje katerega je namen doseči cilj, ki dobi svoje življenje šele takrat ko je kreacija ustvarjena. Če obstaja kreativnost v momentu, katere namen je sama kreativnost in brezglavo igranje z mislimi, čustvi, opazovanje kako se premikajo prsti, usta, lica, kaj zaigra notri - potem je kreacija namenska in zaživi. Zadiha vdahne izdahne. Pesek je zamazan del ustavitve kreativnosti, ki reče stop, premisli. Čim naletiš na "stop, premisli", se užitek v insinuaciji radosti in barva kreativnosti izgubi. Ne smeš razmisliti, ne sme biti racionale. Naj samo teče, kot voda, kao da kopiram DanD pa jih ne. Po moje bi v vsakem primeru to napisal, ker pač sem želel to povedati. Rick Rubin mi je dal idejo za pisanje tegalelelele bloga. Pretiravam, i like it alot. Dont stop me now: do kdaj moram pisati esej brez smisla in brez cilja, če je cilj samo pisanje eseja. Zato je kreativnost neskončna. ker ni cilj v končnem izdelku ampak v procesu. Za vsak izdelek ki sem ga izdal sem najmanj užival takrat ko je bil dejansko izdan. Kvazi užitek je bil cigaret in pir ob naslajanju in gledanju kako je zdaj izdelek objavljen in samo mutasto opazujem številke ogledov. Bruh. Ne, nočem več tega. "Hočem" je avtomobilistična estrada neznanih posameznikov, ki crkujejo ob nagačenih forah lastnih prepotentnih hotenj po materialu, ki jim bo ustvaril podaljšek erogenih elementov in dal dodano vrednost obstoju. Obstoju, ki ga ne moreš zapolniti z slinasto ustvarjeno slino in pločevino in denarjem. Radi pa imamo vse to, ohoho pa kako. Paradoksalno je pehanje za slinasto pločevino in € nesrečno dejanje, delanje, početje, če je cilj le to. Skoraj rajši imam neke odvisnosti od drugih substanc modernega sveta. Recimo, če oklestim krvno sliko telesa na minimum - kaj ostane. Bele in rdeče barve so. One. Malenkostne pikice. Superstrune. Ne vem več. Gromozanski ego crkne, če ga ubiješ z nerazmišljanjem in spravljanjem stvari na papir. Lahko tudi digitalen.


Lep pozdrav,

Dare





10 views0 comments
bottom of page